Category Archives: Kulinarika

Prehrana v menzi

prehrana v menziV slovarju slovenskega knjižnega jezika pod besedo menza najdemo: “(gostinski) obrat, v katerem se pripravlja in servira navadno cenejša hrana”. Prehrana v menzi je namreč namenjena vsakodnevnemu prehranjevanju in ne občasnim obiskom, kot na primer v restavraciji, kjer ti postrežejo s petimi hodi in računom, za katerega moraš skoraj vzeti kredit.

V času socializma so bile menze organizirane v vsaki tovarni, saj je bilo potrebno zagotoviti hrano za vse delavce, ki jih ni bilo malo. Hrana je morala biti dovolj kalorična za fizično delo, po možnosti topla ter dovolj raznolika. Danes je ostalo le malo tovarn, ki pa z menzami še vedno skrbijo za prehrano svojih delavcev. Prehrana v menzah je značilna tudi za študente, ki ob predavanjih in študiju nimajo dovolj časa za kuhanje toplih obrokov.

Beseda menza ima nek prizvok slabe hrane, saj se vsi največkrat spomnimo na malice v šolski jedilnici, ki smo se je otepali celo osnovno šolo. Vendar pa ni nujno, da je ponudba v menzi slaba ali nekakovostna. Vse je odvisno od vodje kuhinje, dobrih sestavin in receptov. Jedi, ki se strežejo v menzah so praktično jedi, ki si jih kuhamo vsak dan doma. Zakaj bi bila taka hrana slaba? Ni na nekem elitnem nivoju, kar pa običajno tudi domača hrana ni, razen če se res posebej potrudimo.

Bistvo menze je zagotoviti preprost, topel in okusen obrok v zadostni količini, da nasiti povprečnega človeka. Hrana v menzi je lahko tudi boljša kot doma, kar velja za pripravo večine enolončnic, ki so najboljše, ko se delajo v večjih količinah. Kot prednost bi lahko izpostavili tudi cenovno ugodnost, saj hrana v menzi ni sestavljena iz dragih sestavin in je temu primerno bolj poceni kot v klasičnih restavracijah, svoj prispevek pa doda tudi večja količina živil, ki jih potrebujemo za večje število obrokov, cena živil pa se s količino zniža. S prehranjevanjem v menzi se tudi izognete številnim težavam, ki so posledica hitre prehrane, vseeno pa obrok prejmete hitro. Ričet se namreč v primerjavi s hamburgerjem kuha precej počasneje, postrežen pa je enako hitro.

Bučna juha – izbor buč

juha iz buč

Buče so pri nas nekoliko manj priljubljeno sadje, večina ljudi pa jih v kuhinji uporablja kot zelenjavo. Tako ni čudno, da iz buč poredko pripravljamo zavitke ali marmelade, veliko pogosteje pa bučo spečemo v pečici ter jo ponudimo kot prilogo, ali pa iz nje skuhamo juho.

Slabo je tudi znanje o vrstah buč, zato se marsikdo ob številnih bučnih semenih, ki jih ponujajo v trgovinah, sprašuje, katere buče so okrasne in katere jedilne. Presenečenje: prav vse buče so užitne! Seveda pa so nekatere boljšega, druge pa manj dobrega okusa.

Če želite, da bo tudi na vaši mizi pogosteje bučna juha, se je najbolje odločiti za večje vrste tako imenovanih bučnih juh, najboljše pa so tiste z oranžno ali temno zeleno lupino ter z živo oranžnim mesom. Te vrste se tudi enostavno zamrznejo, zato boste bučno juho lahko ponudili tudi takrat, ko bi buče sicer že pričele gniti.

Buče že od nekdaj veljajo za odlično živilo, ki je rahlo sladkastega okusa. Lahko so kot odličen dodatek k vsem živilom ali pa iz njih enostavno pripravimo samostojno jed. Med slednjimi je gotovo ena izmed najbolj okusnih ravno gurmanska bučna juha, ki jo lahko poimenujemo tudi kot odličen uvod v začetek kosila.

Ravno tako, kot vse ostale stvari, je tudi bučna juha rahlo sladkastega okusa. Vsekakor zaradi tega potrebuje nekakšen kontrast, ki jo dopolni pri okusu. Pravi gurmani vedo, da se kot dodatek k bučni juhi odlično poda balzamičen kis ali pa kakšne narezane kumare. Seveda je ponovno vse stvar osebnega okusa. Vsekakor pa je juha prava zakladnica vitaminov in mineralov, ki se odlično podajo v zimskih dneh. Zatorej, privoščite si okusno bučno juho in bodite navdušeni!

Vse o skuti

skuta

Drugo ime za skuto je sveži sir, kar pomeni, da gre v bistvu za prvo fazo predelave mleka v sir. Torej opravimo le del predelave, v kateri s pomočjo sirila in segrevanjem mleka dobimo »zrna« sesirjenega mleka. Tu se postopek že konča, saj nadaljnjega staranja skuta ne potrebuje.

Priprava domače skute
Če pripravljate domačo skuto, potrebujete za dober kilogram skute 6 litrov domačega mleka in 1 liter navadnega jogurta. Mleko najprej zavrete in vanj zmešate jogurt. Namesto jogurta lahko uporabite tudi jabolčni kis po občutku, kar pomeni, da vlivate toliko časa, da sirotka ni več mlečna, ampak postaja bolj prozorna. Ko se mleko sesiri, ugasnete ogenj oziroma odstavite lonec s štedilnika ter pustite še cca 10 minut, nato pa precedite. Da se izloči vsa sirotka, skuto malce obtežite in pustite nekaj časa. Pri pripravi vam je tako ostala sirotka, ki je ni potrebno zavreči, saj jo zaradi zdravilnih učinkov lahko pijete v primeru zaprtja, revmatizma, težav s kožo in pri putiki. Vsebuje malo maščob in jo uporabljamo za razstrupljevalno- krepčilno dieto.

Skuta iz posnetega mleka; Mleku s površine poberemo smetano, ki jo uporabimo na razne načine.

Albuminska skuta; To je skuta, ki ni pripravljena iz mleka, temveč iz sirotke. Sirotko se segreje na 92 stopinj, doda sirilo (v tem primeru mlečno kislinsko fermentirano sirotko) da se na vrhu naredi albuminska skuta. Tako skuto delajo predvsem na Tolminskem. Bakterije, ki jih vsebuje ta vrsta, so lažje prebavljive, saj je kazein ostal že v siru.

Planšarska skuta; Priprava te zahteva največ znanja oziroma spretnosti. Za pripravo pasteriziramo mleko, ga ohladimo na 25 stopinj in mu dodamo 2% kislega mleka. Na isti temperaturi zorimo 24 ur, nato nastalo razrežemo ter pustimo mirovati pol ure, nato segrevamo do 55 stopinj, da se zrna učvrstijo. Zatem odcedimo ter trikrat izperemo zrna z mrzlo vodo

Sestava
Skuta vsebuje 70-80% vode in ima nizko vsebnost maščob. Vsebnost maščob je sicer odvisna od mleka. V domačem polnomastnem mleku je veliko več maščob, kot v posnetem mleku. Skuta vsebuje malo holesterola in veliko beljakovin ter kalcija. Poleg tega je vir vitamina B kompleks, ki nas pomirja in sprošča.

Pasirana in nepasirana skuta
Pasirana ima bolj gladko strukturo oziroma je bolj kremasta in s tem bolj primerna za razne namaze, nepasirana pa je zrnasta.

Uporaba
Zelo radi jo na razne načine jedo športniki, saj ima visoko hranilno vrednost, vsebuje veliko beljakovin in malo maščob. Tudi veliko otrok boste lažje prepričali k uživanju skute namesto mleka. V vsakodnevni kuhinji lahko skuto uporabimo na slan način za tradicionalne sirove štruklje in burek ter na sladek način v raznih zavitkih, narastkih in kot nadev.