Prijateljica je končala študij v Ljubljani in se zaradi iskanega poklica hitro zaposlila. Med študijem je spoznala fanta, ki je pozneje postal njen mož. Kmalu sta bila oba zaposlena in dobila še enega družinskega člana. Kot vsi starši sta bila tudi onadva zaljubljena v svojega otroka in sta mu želela vse najboljše na svetu. Kmalu se je prijateljici iztekel porodniški dopust in morala je nastopiti službo.

Takrat pa je nastal problem, saj je bil njen urnik daljši, kot poteka varstvo v vrtcu. Nekaj časa sta z možem kombinirala dneve in proste ure in kmalu sta ugotovila, da tako ne bo šlo v nedogled. Njuni starši so bili še vedno v službah, zato ji niso mogli priskočiti na pomoč. Prijateljica je kdaj pa kdaj potrebovala tudi prosto popoldne, saj je imela še kak opravek po službi. Večkrat je prelagala svoje sestanke in obiske pri zdravniku, dokler ni morala k zobozdravniku zaradi močnih bolečin. Že prej je spremljala varstvo otrok, sicer si niti ne upa pomisliti, kako bi bilo. Poklicala je varuško, ki je bila po opisu zelo komunikativna, saj je bilo prijateljici pomembno, da jo lahko pokliče in sproti sprašuje, kako je z otrokom. Varuška je prišla točno ob dogovorjeni uri. Bila ji je simpatična in tudi otrok jo je takoj sprejel.

Ko je videla, da sta se ujela z otrokom, je počasi zapustila stanovanje. Misli so ji nenehno uhajale domov k otroku, zato je skoraj pozabila na zobobol. Na koncu je bila zelo zadovoljna, da obstaja popoldansko varstvo otrok, saj je potem rešila še marsikatero obveznost.