S prijateljico sva bili v kinu in po kinu sva se ustavili na kavi. Malo sva poklepetali o filmu in o najinih službah in mimo je prišel najin bivši sošolec.

Vprašal je, če lahko prisede in seveda sva mu ponudili stolico. Ne spomnim se, kdaj sem ga na zadnje videla, mislim, da kmalu po srednji šoli in od takrat nič več. Že kar nekaj let je minilo od tega. Seveda sva ga takoj zaslišali, kaj počne v življenju, kakšno šolo je končal. Povedal je, da se je po srednji šoli vpisal na prometno in logistiko. Sedaj pa je zaposlen v velikem podjetju, kjer opravlja delo logista. S službo je zelo zadovoljen, saj mu je pisana na kožo.

Že od nekdaj ga je zanimala logistika, saj je že kot otrok rad organiziral vse igre in imel vse pod kontrolo. Pravi, da mi v službi ni nikoli dolg čas, saj mora skrbeti za prevoze tovornih vozil, ki prevažajo različne tovore. Ves čas mora biti na preži, če vse teče po načrtih. Vse spremlja na računalniku, saj ne sme nobeno vozilo zamuditi ali ne odpeljati tovora, kot je dogovorjeno. Ves čas sledi pošiljkam in usklajuje njihove prihode do končnih kupcev. Pri tem je logistika zelo pomembna in mora biti vse dobro načrtovano, da se ugodi naročnikom in strankam, saj lahko vsaka napaka stane izgubo stranke.

V poslu so baje veliki denarji in kot ugledna firma si tega ne morejo privoščiti. Skrbi tudi za skladišča, da je blago prevzeto in pravilno shranjeno ter pregledano in da tudi prava količina zapusti skladišče. Reševati mora reklamacije in zamude in se usklajevati s šoferji. Zgodi se, da se komu pokvari tudi avto in lahko povleče s seboj vso verigo. Ni mu žal, da se je šolal v tej smeri, saj se mu zdi, da ga logistika izpopolnjuje. Spil je eno pijačo in že se mu je mudilo urediti še nekaj dokumentacije.

S prijateljico sva bili veseli tega srečanja in ugotovili, da je najin sošolec pravi za tako delo.…