Ko sem hodila po hribih, sem vedno pogrešala daljnogled

Obožujem hribe, vsak dan bi šla na kar dolg pohod. Žal pa živim na tistem koncu Slovenije, ki hribi niso tako pogosti. Če bi lahko izbirala, kje bi živela, bi sigurno živela na Gorenjskem. Tako si po navadi rezerviram vikende, da grem v hribe. Nazadnje sem šla na Nanos. Odpravila sem se že zjutraj in že na začetku poti je bilo videti, da bo prelepo vreme. 

Po navadi grem v hribe sama, ker tako se ne rabim nobenemu prilagajati. Lahko hodim cel dan, ali pa se na pol poti tudi obrnem, če se ne počutim dobro. Tokrat se je videlo, da o prekrasni dan. Ko sem se ustavljala, sem videla, da imam prekrasen razgled in takrat sem začela razmišljati, zakaj jaz nimam daljnogleda, ker bi mi res prišel prav. Ko pa sem prišla na vrh in videla, kam vse bi lahko videla, če bi imela daljnogled, sem se odločila, da si ga kupim. 

Že ko sem se vračala domov, sem se ustavila v športni trgovini in upala, da imajo majhne in dobre daljnoglede. Seveda so jih imeli, cene so bile zelo različne, tako sem se odločila, da ne bom kupila najcenejšega ali najdražjega, ampak nekaj vmes. Prodajalec mi je enega svetoval, ki ga je imel tudi sam in je povedal, da mu je super in da se z njim zelo lepo vidi. 

Nisem več premišljevala, odločila sem se zanj, verjela sem njemu. Naslednji pohod sem si izbrala prav takšen, da sem vedela, da bom imela lep razgled in tako sem krstila svoj daljnogled. Res je lepo imeti na pohodih daljnogled. Z njim lahko vidiš oddaljene kraje in se tako naučiš, kje so kateri kraji.…