Ljudje smo si različni. Eni obožujejo na dopustu razkošje, drugi pa preprostost. Sama obožujem kampiranje in prav spominjam se, kako me je bilo strah, ko sem prvič svojega moža vprašala, če bi šli kampirat, kajti pričakovala sem, da tega ne bo želel, ker še nikoli ni kampiral. Tako mi je tudi povedal, da še nikoli ni kampiral, ampak, da bi z veseljem poskusil, da vidi, kako je kampirati. 

To leto sem bila najbolj na trnih, ker sem resnično želela pričarati možu lepo kampiranje. Imela sva srečo, da je bilo vreme skozi lepo. Tako sva preživela 4 lepe dni ob morju, pod zvezdami. Povedal mi je, da mu je kampiranje res lepo in da lahko kasneje, ko bova imela družino vedno kampiramo. Bila sem vesela, da se je počutil dobro. Je pa res, da sva eden drugemu pustila mir, tako sva preživljala dneve sproščeno ob branju knjig. Kuhanje sva si razdelila, enkrat je kuhal on, drugič jaz. Posebej sva uživala ob večerih, ko sva sedela v tišini in videla zvezde in slišala morje. To so bili res lepi trenutki, človek se resnično umiri. Tako sem se sama umirila, končno na morju prebrala celo knjigo, ki sem jo prebirala že dlje časa. 

Sedaj je to dokončno, da bomo vedno kampirali, kar je meni najlepše, ni mi do hotelov in apartmajev, rada imam kampiranje, ker mi je tako najbolj lepo in tako najdem tisti svoj mir. 

Če pa bova imela dovolj denarja, pa si bova vsekakor privoščila kamper. …